Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.

Družba z neomejeno odgovornostjo je osebna gospodarska družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Ustanovi se s pogodbo med družbeniki. Vpisana je v register pravnih oseb, ki ga vodi sodišče. Za obveznosti družbe so upnikom odgovori vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem, solidarno.

Pravni vidik izbrisa družbe

Družba z neomejeno odgovornostjo preneha:

• s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;
• s sklepom družbenikov;
• s stečajem;
• s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa
• drugače;
• z odpovedjo;
• na podlagi sodne odločbe;
• če se število družbenikov zmanjša pod dva;
• v drugih primerih v skladu z zakonom.

Odpoved družbenika – če je družba ustanovljena za nedoločen čas, lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta. Odpoved mora pisno sporočiti družbenikom vsaj šest mesecev prej.

Prenehanje družbe na podlagi sodne odločbe – se sproži takrat, kadar obstaja utemeljen razlog, zlasti če drugi družbenika namerno ali iz malomarnosti prekrši kakšno bistveno obveznost družbene pogodbe ali če postane izpolnitev take obveznosti nemogoča. V tem primeru lahko družbenik s tožbo zahteva, da družba preneha pred potekom za njeno trajanje določenega časa, ali brez odpovednega roka, če je bila družba ustanovljena za nedoločen čas.

Če družba preneha s smrtjo družbenika, mora dedič umrlega družbenika nemudoma obvestiti druge družbenika in mora nadaljevati posle, dokler drugi družbeniki skupaj z njim ne poskrbijo za vodenje poslov v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah.

Če družba preneha drugače kot z odpovedjo, lahko družbenik, ki ne ve za prenehanje, vodi posle družbe, dokler ne izve ali ne bi moral izvedeti za prenehanje.

Če v družbi, iz kateregakoli razloga, ostane en sam družbenik, mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem zakona, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik. Če družbenik v tem roku ne prijavi vpisa spremembe v register, družba preneha.

V vseh razlogih za prenehanje, razen v primeru stečaja, se opravi likvidacija. V primeru likvidacije družbe z neomejeno odgovornostjo se smiselno uporabljajo določbe zakona o likvidaciji delniške družbe. Likvidacijo opravljajo kot likvidacijski upravitelji vsi družbeniki, razen če se s sklepom zaupa posameznim družbenikom ali tretjim osebam, pod določenimi pogoji pa lahko sodišče imenuje likvidacijske upravitelje, ki niso družbenik. Likvidacijske upravitelje morajo prijaviti za vpis v register vsi družbeniki.

Likvidacijskih upravitelji zastopajo družbo, morajo dokončati tekoče posle, izterjati terjatve, Unovčiti preostalo premoženje in poplačati upnike, za dokončanje nedokončanih poslov pa smejo sklepati nove posle, sestaviti morajo likvidacijski obračun ob začetku in koncu likvidacije, k svojemu podpisu in dosedanji firmi dodajo pristavek »v likvidaciji«.

Po plačilu dolgov razdelijo preostalo premoženje družbe med družbenike v sorazmerju s kapitalskimi deleži, ki se ugotovijo na podlagi likvidacijskega obračuna. Če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo obveznosti družbe, ga morajo družbeniki dopolniti za manjkajoči znesek v razmerju, po katerem morajo pokrivati izgubo. Če od enega družbenika ni mogoče dobiti zneska, ga nadomestijo drugi družbeniki s sorazmernim ustreznikom njihovih kapitalskih vložkov.

Po končani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz registra.

Družba lahko preneha tudi po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi družbeniki predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh lastnikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Sklep o prenehanju registrski organ objavi, v petnajstih dneh po objavi je zoper sklep dopusten ugovor, če ugovora ni, potem registrski organ sprejme sklep o izbrisu družbe iz registra. Družba se izbriše iz registra, če ugovor ni vložen ali ga registrski organ zavrne. Registrski organ izda sklep o izbrisu družbe in registra in ga objavi.

Praktični vidik izbrisa družbe

V praksi se največkrat srečujemo z rednim izbrisom družbe iz sodnega registra, oz. z izbrisom družbe iz sodnega registra po hitrem postopku ter stečajem.

Stečaj je najbolj dolgotrajen in najdražji postopek, saj je že v začetku upravičeni predlagatelj, ki predlaga stečaj, dolžan položiti varščino za poplačilo sodnih stroškov, ta pa je zelo visoka. Pogoj za začetek stečajnega postopka je insolventnost. Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesov upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev. Zaradi tega se v stečajnem postopku unovčuje vse premoženje stečajnega dolžnika. Sam stečajni postopek pa v našem pravnem prostoru traja tudi do deset let. V praksi pa ugotavljamo, da ne doseže svojega namena in ostajajo upniki nepoplačani.

Kadar se družba izbriše po rednem postopku gre za postopek, ki traja najmanj leto dni, ali nekaj dlje. Razlog za prenehanje družbe v tem primeru je ta, da družbeniki nimajo več interesa ali pogojev, da bi družba naprej obstajala. Ko družbeniki sprejmejo sklep o likvidaciji družbe, ta mora biti sprejet v notarski obliki, pričnejo teči postopki. Upniki imajo v tem primeru čas pol leta, da prijavijo svoje terjatve, po tistem pa mora preteči še pol leta, preden postane sklep pravnomočen. Ko postane sklep pravnomočen je možno družbo izbrisati iz registra. Po preteku enega leta družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe.

Ko pa imamo opravka z izbrisom družbe po hitrem postopku, pa pomeni, da družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem za obveznosti družbe, ki bi se morda pojavile v roku enega leta od objave izbrisa, sam postopek pa steče precej hitreje. Ravno tako se prične s sprejetjem sklepa o izbrisu družbe v notarski obliki, zaključen pa je v roku treh mesecev. Izbris družbe po hitrem postopku, brez likvidacije, je možen samo v primeru, ko ima družba poravnane popolnoma vse obveznosti, družbeniki pa morajo o tem dejstvu podati izjavo.

Zaključek

Ugotovimo lahko, da obstaja veliko pravnih norm, ki ščitijo interese upnikov, da gre za dolgotrajne, drage in zahtevne postopke, vendar pa je ravno v teh dneh poglaviten pravni vir, ki določa postopke pri prisilnih poravnavah doživel posodobitve v delu prisilnih poravnav, to je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V zvezi z njim pa se v praksi žal pojavljajo špekulacije, da gre zgolj za pravno podlago, ki legalno omogoča oškodovanje upnikov.

Viri in literatura:

Lednik, V. in Pozeb, V. Pravna in gospodarska ureditev, Maribor, Doba
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3; 33/2011-ZGD-1D; 91/2011-ZGD-1E; 32/2012-ZGD-1F; 57/2012-ZGD-1G
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 47/2013-ZFPPIPP-E